KZA Aljažev hrib Celje sta ustanovila KZA Celje in KS Aljažev hrib Celje. Ustanovna skupščina je bila 3. aprila 1971 v stranski dvorani Narodnega doma v Celju. V tem času je bil osnovni cilj prebiti se iz anonimnosti na območju KS
Aljažev hrib in nato na območju celotne celjske občine, kar je tudi uspelo. Bili smo in smo še povsod tam, kjer se je razpravljalo o omejitvi širjenja alkohola in o borbi proti njemu. Bili smo vabljeni tudi v hrvaške klube ter se udeleževali plenarnih sestankov združenja KZA Hrvaške in se udeležili 4. Kongresa KZA klubov Jugoslavije v Zagrebu. Udeležili smo se ustanovnih skupščin KZA v Novi Gorici, V KZA Ljubljana -Šiška, KZA Ljubljana Moste-polje, KZA Trbovlje, KZA Šentjur. Sodelovali pa smo tudi pri obravnavi pravil Združenja KZA Slovenije 12. junija 1971 ob praznovanju oddelka v Škofljici, ter sodelovali pri dokončni ustanovitvi Združenja klubov Slovenije 18. marca 1972.
KZA Aljažev hrib je imel prvi redni občni zbor 8. aprila 1972. Štel je 54 članov. Terapevtka v klubu je bila socialna delavka ga. Anica Ašič. Redno sta nas obiskovala dr. Lamovec in dr. Žonterjeva, ki sta bila gonilna sila kluba. Ker je klub aktivno deloval se je povečalo število članov, predvsem na račun svojcev zdravljenih alkoholikov, ki v začetku niso bili navdušeni za sodelovanje, ker so mislili, da to njim ni potrebno. A kmalu se je izkazalo, da so prav ti iskali pomoč v KZA, saj so njihovi partnerji se brez njihove podpore radi zatekli k ponovnemu pitju. Tako se je izkazalo, kako pomembno je sodelovanje svojcev pri rehabilitaciji. V tem času je nekaj naših članov ustanovilo klub v Železarni Štore.
Že leta 1972 smo želeli, da na slovenskem ne bi bilo društva ali organizacije, kjer ne bi sodelovali zdravljeni alkoholiki ter širili ideje o preprečevanju alkoholizma, ki je med ljudmi zelo prisoten. V tem času je bilo v Sloveniji okoli 80.000 alkoholikov. Čutili smo se dolžni, da se z vsemi silami borimo proti širjenju alkoholizma. S tem smo se hoteli oddolžiti družbi, ki nam je omogočila zdravljenje.
Bili smo tesno povezani s KS Aljažev hrib, predvsem z RK ter socialno komisijo, v kateri je deloval naš član. Socialna komisija je imela težko nalogo, saj je reševala socialne probleme, predvsem v družinah, v katerih je bil prisoten alkohol. Vendar so alkoholiki denar namenjen za hrano družini, porabili za alkohol. Skupaj s centrom za socialno delo smo poiskali rejniške družine, staršem pa pod nadzorom odobrili nujen nakup živil.
Aprila 1973 je bila druga letna skupščina. Takrat je klub štel že 84 članov. Iz tega članstva so se začeli ustanavljati novi klubi: v Velenju, Laškem, v Steklarni Rogaška Slatina. Z ustanavljanjem novih klubov je članstvo začelo upadati. Tako nas je ostalo 59. 8. maja 1974 je bil tretji občni zbor. V tem letu je bilo pri združenju KZA Slovenije manj razumevanja, ker so takrat nastali spori z Škofljico. Naš klub se je izkazal s svojimi stališči in dobil negativni predznak. Zato smo se na seji upravnega odbora odločili, da bomo prekinili s polemiko, ki jo je vodilo Združenje in se posvetili svojemu delu. V letu 1974 je bilo v matično
knjigo članov vpisanih 167 članov. Opravljenih je bilo tudi 252 patronaž na domu ali v delovnih organizacijah. 12. marca 1974 je umrl predsednik in pobudnik ustanovitve kluba g. Vladimir Tilingen. Po njegovi smrti je predsedovanje prevzel g. Ladislav Pajk in je tudi bil na naslednjem občnem zboru izvoljen kot predsednik kluba. Rehabilitacijo pa sta vodila terapevt in socialni delavec, član RK. Zaradi velikega števila članov so se leta 1974 začele ustanavljati skupine
zdravljenih alkoholikov v Mesnini Celje, v LIK Savinja, Cinkarni Celje. Tako je pet skupin tvorilo matični klub KZA Aljažev hrib. Ustanovljen je bil tudi klub KZA v Žalcu. Včlanjenih je bilo 109 članov. Sestanke so vodili osebni zdravniki, socialna delavka ga. Šentjurc in dr. Mikac. Od imenovanih skupin je prišlo do ustanovitve kluba samo v Cinkarni Celje, drugje pa so se razpustile zaradi odnosov posameznikov, ki so poizkusili svoj položaj zdravljenega alkoholika izkoriščati v medsebojnih odnosih, ali pa so iskali privilegije. Zato so se skupine razšle.
Med četrto in peto skupščino so nas zapustile štiri terapevtke, ena socialna delavka in tri medicinske sestre. V tem času je prišlo tudi do razpada Združenja KZA. V začetku nas je podpirala bolnica Vojnik, ko pa je psihiatrični oddelek zapustil dr. Lamovec in ga prepustil dr. Bojiču in kasneje dr. Zdenki Čebašek Travnik in pozneje dr. Darji Bardutsky Boben, se je način zdravljenja spremenil. Sedaj podpirajo klube AA in v klube KZA prihaja vedno manj zdravljencev.
Po peti skupščini in odhodu zdravstvenega kadra je klub prevzel kot laični terapevt g. Ladislav Pajk in ga vodil vse do svojega odhoda leta 2004. V tem času je bil predsednik kluba g. Rihard Conradi, ki je prevzel vlogo laičnega terapevta dokler nismo pridobili kot terapevtko specialistko klinične psihologije Jožico Barborič. Ko nas je zaradi družinskih razmer leta 2015 zapustila, smo ostali skoraj leto dni brez terapevtke.
S pomočjo g. Levačič Mije iz ZSZOS se nam je leta 2016 pridružila ga. Alenka Gabrovec. Z njenim prihodom je klub doživel nov zagon. Z novejšimi načini terapevtskega dela, je dvignila raven in kvaliteto sestankov. Z njeno pomočjo smo uredili Facebook spletno stran, izdelali smo zgibanke, promocijske plakate, vsako leto pa izdajamo tudi zbornik kluba Svitanje. Organiziramo tudi občasna strokovna predavanja, sodelujemo v humanitarnih akcijah, smo včlanjeni v ZSZOS, smo člani slovenske filantropije in ne nazadnje imamo status društva v javnem interesu. Na vseh področjih udejstvovanja smo bili deležni priznanj in pohval.
